Poletje prinese obilje. Polne košare paradižnika, bučk in zelišč, sladke breskve, marelice, jabolka in jagodičevje. Včasih celo več, kot lahko pojemo.
In prav tu pride na vrsto dehidracija.
Dehidracija oziroma sušenje hrane je eden najstarejših načinov shranjevanja živil. Pri postopku iz sadja, zelenjave in drugih živil odstranimo velik del vode, s čimer ustvarimo okolje, v katerem se bakterije, kvasovke in plesni bistveno težje razmnožujejo.
Rezultat?
Daljša obstojnost, manj zavržene hrane in cela shramba okusov, ki jih lahko uživamo tudi takrat, ko je njihova sezona že zdavnaj mimo.
Ohranimo sezono za pozneje
Jagode so najboljše, ko dišijo po poletju. Paradižnik takrat, ko dozori na soncu. Jabolka, ko jih jeseni naberemo naravnost z drevesa.
Toda sezona je kratka.
Z dehidracijo lahko presežek sadja, zelenjave in zelišč shranimo ter ga uporabljamo še mesece pozneje. Namesto da bi živila čakali v hladilniku, dokler niso več uporabna, jih lahko pravočasno posušimo in pospravimo v kozarec.
Tako delček poletja ostane z nami tudi sredi zime.
Manj hrane konča med odpadki
Poznate situacijo, ko kupite preveč sadja? Ali ko na vrtu naenkrat dozori deset bučk, trije kilogrami paradižnika in več zelišč, kot jih lahko sproti porabite?
Dehidracija je odličen način, da presežke rešimo pred zavržki.
Živila, ki jih danes ne moremo porabiti, lahko spremenimo v nekaj, kar bomo uporabljali še dolgo: suho sadje, zelenjavni čips, posušene paradižnike, zelišča, sadno usnje ali zelenjavne praške.
Sušenje je prav zaradi zmanjševanja zavržene hrane in možnosti shranjevanja večjih količin pridelka eden uporabnejših načinov domačega konzerviranja.
Okus postane intenzivnejši
Ko iz sadja ali zelenjave odstranimo vodo, se okus koncentrira.
Paradižnik postane intenzivno sladek in aromatičen. Jabolko dobi izrazitejši okus. Jagode postanejo majhne sadne bombice. Zelišča pa lahko mesece pozneje še vedno dodajamo juham, omakam in drugim jedem.
Zato dehidracija ni samo način shranjevanja hrane.
Je tudi popolnoma nov način, kako jo uporabljati.
Pripravimo si svoje prigrizke
Eden najlepših delov dehidracije je eksperimentiranje.
Iz nekaj preprostih sestavin lahko pripravimo:
- jabolčni čips,
- suhe hruške,
- bananine rezine,
- posušene jagode,
- sadno usnje,
- zelenjavni čips,
- posušene paradižnike,
- krekerje,
- granolo,
- suhe gobe,
- zelišča in začimbne mešanice.
Brez zapletenih receptov in pogosto brez potrebe po dodajanju sladkorja ali drugih dodatkov.
Posušena živila so poleg tega lahka in priročna, zato so odlična tudi za malico, izlet ali potovanje.
Kaj vse lahko dehidriramo?
Veliko več, kot si morda predstavljate.
Sadje
Jabolka, hruške, banane, marelice, breskve, slive, ananas, mango, jagode, borovnice …
Sadje lahko narežemo na tanke rezine ali pa ga zblendamo in pripravimo sadno usnje.
Zelenjavo
Paradižnik, bučke, korenje, paprika, pesa, ohrovt, gobe, čebula …
Posušeno zelenjavo lahko uporabljamo kot prigrizek ali jo pozneje dodajamo juham, omakam in enolončnicam. Nekatero zelenjavo je pred sušenjem priporočljivo blanširati.
Zelišča
Bazilika, origano, meta, timijan, peteršilj, rožmarin …
Če jih imamo poleti na vrtu preveč, jih lahko posušimo in uporabljamo skozi vse leto.
Ko so dobro posušena, jih preprosto shranimo v kozarce.
| Živilo | Priprava | Rezultat |
|---|---|---|
| Jabolka | tanke rezine | čips ali mehkejše suho sadje |
| Banane | rezine | sladek prigrizek |
| Paradižnik | rezine ali polovice | intenziven okus za omake in solate |
| Bučke | tanke rezine | zelenjavni čips |
| Gobe | rezine | za juhe, rižote in omake |
| Zelišča | celi listi ali vejice | domače suhe začimbe |
Kako se lotimo dehidracije?
Izberemo kakovostno in zrelo sadje ali zelenjavo, ga operemo ter odstranimo poškodovane dele. Nato ga narežemo na čim bolj enakomerno debele rezine.
Enakomerni kosi so pomembni, saj se bodo tako sušili približno enako hitro.
Razporedimo jih po pladnjih tako, da lahko zrak kroži okoli njih, nastavimo primerno temperaturo in pustimo, da dehidrator opravi svoje delo.
Čas sušenja je odvisen od vrste živila, količine vode v njem, debeline kosov, temperature in načina sušenja.
In potem?
Počakamo.
Dehidracija ni hitra metoda. Je pa zelo preprosta.
Zakaj uporabljati dehidrator?
Hrano lahko sušimo na več načinov – na zraku, soncu, v pečici ali v namenskem dehidratorju.
Prednost dehidratorja je predvsem v tem, da omogoča nadzorovano temperaturo in enakomerno kroženje zraka. Prav kombinacija toplote, nizke vlažnosti in dobrega pretoka zraka je ključna za učinkovito sušenje.
Ko enkrat napolnimo pladnje in nastavimo temperaturo ter čas, lahko naprava večino dela opravi sama.
To je še posebej priročno, ko želimo naenkrat posušiti večjo količino sezonskega pridelka.
Dehidracija – preprost način, da iz hrane iztisnemo več
Dehidracija je veliko več kot le način shranjevanja hrane. Je način, kako bolje izkoristiti sezonske pridelke, zmanjšati količino zavržene hrane in ustvariti okusne sestavine ter prigrizke, ki jih lahko uživamo skozi vse leto.
Od sadja in zelenjave do zelišč, gob, krekerjev in sadnega usnja – možnosti so skoraj neskončne.
